V soboto, 1. februarja smo na ljubljanskih Žalah pokopali generala Janeza Rebolja, nekdanjega komandanta Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana.
Objavljamo poslovilni govor častnega predsednika ZSČ, PK. Mihe Butara in dva posnetka s pogreba. Pokojnemu generalu smo člani Združenja Ljubljana izkazali vojaško čast.
Poslovilne besede general majorju Janezu Rebolju!
Dragi naš Janez Rebolj!
Pred nekaj dnevi me je presenetila presunljiva novica, da smo te izgubili in da te ni več med nami. Sporočili so nam jo tvoji najbližji. Za trenutek se nam je zaustavil čas. Pobožal nas je spomin na dogodke s katerimi smo povezani, na mnoga službena in tovariška srečanja iz časov ko smo skupaj delovali na utrjevanju in izgradnji Ljubljanske TO.
Moram priznati, da si nikoli nisem mogel predstavljati trenutka, da se bom tako kot danes, tukaj na ljubljanskih Žalah, za vedno poslavljal od tebe dragega tovariša, slovenskega generala in spoštovanega človeka s katerim so nas vezale mnoga trdne vezi, ki so nastajale skozi čas našega skupnega sodelovanja.
Življenje vojaka, Titovega oficirja te je vodila skozi mnoge oddaljene kraje naše bivše domovine Jugoslavije. Kjerkoli si delal si zahtevne in odgovorne naloge opravil z odliko. Zato je bilo povsem umevno, da si dobival naloge prav tam, kjer je bilo delo najzahtevnejše.
O tebi in tvojih vrlinah smo se po bližje seznanili v začetku 80 tih let prejšnjega stoletja. Ko sem s prijatelji iz TO Vzhodno štajerske pokrajine izmenjeval poglede na naše skupno delo so govorili o tebi načelniku PŠTO z vsem spoštovanjem kot o človeku izjemnih razsežnosti in velikega vojaško strokovnega znanja. Nisi bil samo sodelavec mnogim bil si jim učitelj.
Tvoj renome se je postopoma dvigoval zato ni bilo naključje, da si bil predviden za komandanta ene izmed prvih treh načrtovanih divizij v slovenski TO v nastajanju. Zaradi bojazni zveznih oblasti, da bi s tem zmanjšali pomen Armade je bila ta odlična zamisel opuščena. To pa ti je odprlo pot v Ljubljano. Najprej si bil postavljen za načelnika inžinerije v RŠTO, da bi po odličnem delu in ureditvi tega področja dobil nalogo, da prevzameš dolžnost komandanta MŠTO Ljubljana.
Še danes se spomnim našega prvega srečanja na našem sedežu v Kresiji. Ko si se skromno in tiho predstavil smo te začeli počasi odkrivati in dojemati. Malo nas je presenetil tvoj nastop ko si nas pozdravil in se istočasno poslovil od nas. Spogledali smo se. Zatem si nam pojasnil svojo misel. Kot vojak komandant dobiš nalogo jo opraviš in greš na novo dolžnost. Na njej si toliko časa dokler te ne pošljejo na novo nalogo. Nič ni večno si nam s tem ukazal. Prav je bilo to.
Postopoma so ti bile zaupane vse zahtevnejše poveljniške dolžnosti na velikih vojaških vajah republiškega in zveznega ranga. Na ta način smo se ob tebi tudi ostali sodelujoči dodatno izgrajevali in utrjevali svoja vojaško strokovna znanja.
Mnogim so zakrite tvoje preudarne odločitve s katerimi si v togo vojaško strukturo vnašal človeško podobo. Pri vsem tem te je krasila visoka odgovornost, ozaveščenost in skrb za sočloveka. Zato so bili pri tebi vedno na prvem mestu ljudje in šele zatem naloge in njihova realizacija.
Spominjam se kako si na vsakem koraku uveljavljal pokončno slovensko držo. Še prav posebno takrat ko smo sodelovali z JLA.
Tvoja bogata vojaška in politična znanja in izkušnje so se plemenitile pri iskanju najboljših rešitev za Ljubljano in za Slovenijo v tistih nemirnih osemdesetih letih.
Koliko truda, preudarnosti in znanja si vgradil v naše skupno delo, ki je postopoma a zanesljivo vodilo v osamosvojitev.
Spominjam se velike zvezne vojaške vaje na območju Dolenjske, Primorske in Notranjske. Določena sva bila v vozilo za spremljanje dogajanj skupaj z bivšim komandantom 9. armadnega območja, generalom polkovnikom Brankom Jerkičem. Vajin razgovor dveh klenih Slovencev in vajina ostra ocena naraščajočih nacionalizmov v Jugoslaviji ter iskanje prave poti za Slovenijo ter podpora slovenskemu vodstvu mi je zgotavljala pravo pot naše usmeritve. Kar se je tako jasno pokazalo v naslednjih letih.
Na Travni gori smo se srečali z Zveznim sekretarjem za obrambo admiralom Brankom Mamulo in njegovimi spremljevalci. Ko je videl pred planinskim domom postrojen 3. bataljon 3. ljubljanske brigade TO, Mamula ni mogel skriti presenečanja. Odlično vodena enota v brezhibnih vojaških uniformah z najboljšo osebno in kolektivno oborožitvijo so na njega naredile izjemno močan vtis. Prvo je bil prepričan, da so to pripadniki planinske brigade JLA iz Kranja. Zatem se je zamislil.
Tvoje odlično vodenje enot ljubljanske TO na tej zvezni vaji je vplivalo na to, da se je za nas ta vaja končala dan in pol pred rokom zaradi uspešnega taktičnega delovanja ter doseženega cilja. Podobne predčasne zaključke na velikih vojaških vajah in s tem priznanje zmage je ljubljanska TO pod poveljstvom polkovnika Janeza Rebolja dosegla na vsakoletnih usposabljanjih in urjenjih na območju Katarine Polhovega Gradca, Kureščka, Roba in Rakitne.
Pa to ni bilo samo to prevladujoče. Skozi vsa 80-ta leta si je JLA poskušala na vsak način podrediti Slovensko TO. Prva stopnica na tej poti je bil MŠTO Ljubljana. Armadna formacija KOG – komanda odbrana grada Ljubljane oziroma po slovensko POMLJ je to poskušala več let zapored a TO ni nikoli prešla v roke JLA. To je v veliki meri zasluga našega komandanta Janeza Rebolja kot tudi mestne in republiške politike.
Zaradi tako uspešnega delovanja si postavljen na dolžnost general majorja in načelnika štaba korpusa v Kninu.
Tvoje usmeritve in stališča za obrambo Ljubljane ob upoštevanju določil mednarodnega vojnega prava smo prenašali v slovenski prostor in med pripadnike obrambno varnostnih struktur. S tem smo krepili našo visoko domovinsko zavest in pripravljenost za obrambo domovine veliko prej kot si to domišljajo nekateri namišljeni »lastniki« osamosvojitve. Brez ljudi, brez ljudstva in brez takšnih osebnosti kot si ti, cilja ne bi dosegli. Lahko rečem, da smo ti še posebej hvaležni pripadniki TO saj je naše vzajemno sodelovanje in delo v 80 tih let pripomoglo k utrjevanju naše bojne pripravljenosti in usposobljenosti, umirjanju in premagovanju marsikatere hude napetosti ter krepitvi naše odločnosti za obrambo slovenskih interesov in zmago v vojni 1991
Morda še ena zanimivost, da se ne pozabi. Ko sva se decembra 1990 sestala in si pristal za sodelovanje in delo v stalni sestavi TO Republike Slovenije, je to kot pobudo sprejel Republiški sekretar za obrambo Janez Janša. Naročil mi je naj se o podrobnostih dogovorim z v. d. načelnikom RŠTO Janezom Slaparjem.. Ta je naredil je vse, da do tega ni prišlo.
Spoštovani Janez !
Tvoji najbližji in vsi mi tvoji tovariši in sopotniki smo ponosni na delo, ki si ga opravil. Povsod kjer si delal, si za sabo puščal sijaj predanega, vsega spoštovanja vrednega in marljivega človeka, vrhunskega vojaškega strokovnjaka, ki je svoje veliko strokovno znanje nesebično razdajal drugim in ga vgrajeval v vse pore našega obrambnega sistema.
Povsod so te imeli radi, bil si zelo priljubljen, spoštovan in drag sodelavec.V vsakem še tako napornem in težkem trenutku si znal popestriti razpoloženje in premagovati še tako zapletene razmere s tebi značilnim nasmehom polnim človeške topline in razumevanja.
Dragi komnadant in tovariš Janez Rebolj!
Danes ko se poslavljam od tebe generala tudi v imenu ljubljanskih veteranov vojne za Slovenijo in Zveze slovenskih častnikov katere član si bil vrsto let ostajajo na te lepi spomini.
Za vedno si odšel od nas in se napotil v daljna neskončna prostranstva. Hvala ti za vse kar si storil dobrega, hvala ti za vsako toplo besedo, za vsako lepo dejanja, ki je krasilo tvoje in naša življenja. Hvala ti za vse kar si dobrega naredil. Pogrešali te bomo.
V teh trenutkih zadnjega slovesa izrekam globoko sožalje Tvoji hčerki Mariji, njeni družini z možem Aleksandrom in Tvojima dragima vnukoma, Simonu in Martinu!
Za vedno te bomo ohranili v trajnem spominu.
Žale, 1.2.2025
Miha Butara
Odlikovanja plakete in priznanja generala majorja Janeza Rebolja.:
- Orden za vojne zasluge sa zlatnim mačevima.
- Orden za vojne zasluge III. Reda.
- Orden Narodne armije sa srebrnom zvezdom.
- Orden Narodne armije sa zlatnom zvezdom.
- Orden bratstva i jedinstva sa srebrnim vencem.
- Plaketa TO Republike Slovenije
- Priznanje MO Ljubljana (pismeno)
Častna straža na pogrebu gen. Janeza Rebolja
Poslovilni govor pk. Mihe Butara