Bili smo na prizoriščih bitke za Ardene, Belgija

 

Med skrbnim načrtovanjem mednarodnih vojaško-strokovnih ekskurzij, ki so že lep čas stalnica našega delovanja, smo se na Območni organizaciji Zveze slovenskih častnikov (OZSČ) Ljubljana odločili, da bomo letos obiskali Belgijo in si ogledali prizorišča bitke za Ardene, ene ključnih bitk II. svetovne vojne, ki se je odvijala med decembrom 1944 in januarjem 1945 in Hitlerju razblinila še zadnje upe v preobrat vojne na severozahodu Evrope.

Odziv je bil velik, saj nas je 15. junija na štiridnevno potovanje v organizaciji našega izkušenega tour operaterja SKI FUN z Damjanom Habjaničem na čelu krenilo kar 47 članov in članic OZSČ (na fotografiji zgoraj pred spomenikom bitke v Bastognu). Spotoma smo kajpak spoznali še veliko lepih in zanimivih krajev, (ne)nazadnje seveda tudi Bruselj, prestolnico Belgije in glavno mesto EU. (Več v fotoreportaži v nadaljevanju.)

Po bolj kot ne skromnem zajtrku v hotelu s sicer zvenečim imenom Galileo smo se z udobnim avtobusom iz Charleroija odpravili proti Namuru, glavnemu mestu francosko govoreče  pokrajine Valonije, ki leži ob bregovih reke Meuse in je pod zaščito Unesca. Zavoljo odlične strateške lege na križišču trgovskih poti je bil Namur že od rimskih časov naprej stalna tarča osvajalcev, v prvi svetovni vojni pa nenehno “na muhi” Nemcev, saj je predstavljal glavno oviro na poti do Francije. Dobro je ni odnesel niti v drugi svetovni vojni; nahajal se je namreč  ravno na bojni liniji bitke za Ardene. Po kratkem sprehodu po obrežju Meuse smo si ogledali citadelo (trdnjavo), ki kraljuje nad mestom, ter katedralo Saint Aubain in stolp Belfry.

Turo smo nadaljevali do slikovitega mesteca Dinant, ki leži na ozkem odseku med strmimi klifi in reko Meuse, spotoma pa z zanimanjem opazovali plezalce, ki so se vzpenjali proti vrhovom. Od vodičev Ute in Damjana smo med vožnjo zvedeli še dve zanimivosti:

1.) da pravi poznavalci piva prepoznavajo Dinant kot rojstno mesto piva Leffe, enega najbolj znanih belgijskih piv, poimenovanega po lokalni opatiji Notre-Dame de Leffe, v kateri ga menihi varijo že od 13. stoletja naprej; ter 2.) da je Dinant tudi rojstni kraj izumitelja saksofona Adolpha Saxa!

Na sliki: eni po stopnicah, drugi pa z gondolo smo se povzpeli na citadelo, s katere je čudovit razgled na mesto in živahen rečni promet.  

Mimo kraja Han Sur Lesse smo se odpravili proti mestu Bouillon z mogočnim srednjeveškim gradom, ki ga je lastnik prodal in z izkupičkom financiral križarski pohod v “sveto deželo”. Z zbrano vojsko je med potjo že v Evropi pomoril veliko Judov, v Palestini pa se je “izkazal” še z množičnim pokolom muslimanov. In postal – junak (!?!). Bolj kot ne mračno razpoloženje, ki nas je ob tem spreletelo, je pregnal nastop novodobnih junakov – dreserjev ptic ujed. Z neverjetno hrabrostjo so nam pokazali in dokazali, da se da krotiti tudi sove, kanje, sokole in orle. Res atraktivno! Na sliki: takole se je z orlom poigraval glavni krotilec; sveža rana na vratu pa je potrdila našo bojazen, da te igre niso ravno nedolžne.

Pot smo, tik ob francoski meji, nadaljevali do samostana Orval, znanega predvsem po pivovarni, kjer trapisti varijo pivo že od leta 1071. Ko nas je vodička Ute spotoma seznanila še s podatkom, da ima belgijsko pivovarstvo tako ugledno tradicijo in cenjeno kakovost, da je njihovo pivo edino na svetu pod zaščito Unesca (!), smo imeli že polna usta sline. Na priložnostni degustaciji v pivnici Brasserie a l’Ange Gardien (na sliki) smo ga poskusili tri vrste – od najnežnejšega (4%) do najmočnejšega (8%) – in z zadovoljstvom pritrjevali drug drugemu, da bi bil greh, če se ne bi ustavili tu. Postanek smo izkoristili še za bežen ogled samostana in nakup priložnostnih spominkov, nato pa dobre volje nadaljevali do Arlona, kjer smo prenočili.

Po obilnem zajtrku v hotelu Best Western smo se odpeljali do mesta Bastogne. Tam smo si ogledali muzej, posvečen bitki v Ardenih, ki se je – kot že uvodoma zapisano – odvijala med decembrom 1944 in januarjem 1945 in velja za eno odločilnih bitk II. svetovne vojne. Z nazorno predstavitvijo v 3-D tehniki smo lahko dokaj realistično opazovali potek srditih bojev v težavnih zimskih razmerah ter trpljenje civilnega prebivalstva, ki se je z najnujnejšim premoženjem umikalo z linij napadov in si reševalo življenja (na sliki).

Po predstavitvi smo si na 1.600 površinskih metrov razstavnih površin ogledali še okoli 1000 razstavljenih eksponatov – od preluknjanih tankov, razbitin letal, 20 vojaških vozil, nemškega šifrirnega stroja enigma, kart posameznih etap bitke, osebnih predmetov padlih vojakov in ostankov orožja do otroških vozičkov, odej, vozov in koles, s katerimi se je civilno prebivalstvo umikalo pred ognjem in si reševalo golo življenje. Na ogled je tudi 120 lutk vojakov v originalnih uniformah udeleženih vojsk skupaj z oborožitvijo, darilo veteranov te bitke.

Po ogledu muzeja smo si pretegnili noge s sprehodom do spomenika bitke (zgoraj na uvodni skupinski fotografiji) in vzponom na njegov vrh, od koder je lep razgled na Ardene. Z zanimanjem pa smo se ustavljali tudi pri tejle skulpturi, ki bi ji z malo domišljije lahko rekli “poljub svobode”. Motiv je povzet po znameniti fotografiji, posneti po vrnitvi ameriških vojakov v domovino po končani 2. svetovni vojni.

Na poti proti Bruslju, zadnji etapi naše ekskurzije, smo se ustavili v mestecu La Roche na okljuku reke Ourthe, nad katerim kraljuje srednjeveški grad. Decembra 1944 je bilo med srdito bitko za Ardene povsem uničeno, zato so ga po vojni razglasili za “mučeniško mesto”, preživelim pa podelili “vojni križec 1940 s palmovimi listi” – vojaško odlikovanje, ki je zdaj tudi del njihovega mestnega grba. Mesto je danes lepo obnovljeno in spet živahno, na tragedijo pa (med drugim) spominja tale zavezniški tank (na sliki).

V nadaljevanju smo se spotoma ustavili še “v morda najlepši belgijski srednjeveški vasi(ci) – Durbuyu” (tako pravijo).  Kratek sprehod smo izkoristili za sladoled, vrček piva ali nakup prave belgijske čokolade, nato pa nadaljevali proti Bruslju, prestolnici Belgije in Evropske unije. Med panoramsko  vožnjo skozi mesto smo videli stavbe institucij Evropske unije, parlament, kraljevo palačo, stolnico, sodno palačo… Po nastanitvi v hotelu pa smo se peš odpravili še do tričetrt ure oddaljenega Velikega trga (Grand’Place), kjer smo okusno (po)večerjali…

Zadnji, četri dan naše ekskurzije smo si po zajtrku najprej ogledali še nekaj bruseljskih znamenitosti, med njimi kakopak tudi Mannekena Pisa, ki je bil zaradi svetovnega prvenstva v nogometu tokrat oblečen v rdeči dres belgijske reprezentance (na sliki). Prosto urico pa smo izkoristili še za nakup dobrot, brez katerih bi se bil greh vrniti domov (čokolad, npr.).

Nazadnje pa smo se odpravili še do 15 kilometrov oddaljenega Waterlooja, nam vsem znanega po prizorišču bitke, v kateri so združene sile protinapoleonske koalicije pod vodstvom angleškega vojvode Wellingtona in pruskega feldmaršala Blücherja 18. junija1815 premagale Napoleona. Samo v slabem dnevu je bojno polje zahtevalo 50.000 mrtvih… Seveda smo z zanimanjem obiskali muzej, posvečen tej bitki, ki je močno zaznamovala evropsko zgodovino. Za konec pa se nas je kakšna polovica udeležencev ekskurzije po 226 stopnicah povzpela še na Levji grič (na sliki), s travo pokrito piramido, odkoder je lep pogled na širno bojno polje. Potem pa smo se počasi odpravili proti avtobusu in se zapeljali proti Charleroiju, odkoder smo ob koncu četrtega dne naše vojaško-strokovne ekskurzije z Airbusom A-320 družbe Wizzair zadovoljni in polni lepih vtisov odpotovali domovini naproti.

Besedilo: Damijan Križnik

Foto: Matjaž Vrhunc in D. K.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja