Še en lep pohod po poteh soške fronte

Čeprav so bili zadnji novembrski dnevi kisli in mrzli, marsikje pa tudi (za)sneženi, se je tradicionalnega Pohoda po poteh Soške fronte, ki ga je v soboto, 2. decembra 2017, že devetnajstič zapovrstjo organizirala Območna organizacija ZSČ Nova Gorica, udeležilo več kot 500 (!) članov ZSČ ter veteranskih in drugih združenj iz domala vse Slovenije. Med njimi je bilo kajpak tudi 37-člansko zastopstvo našega območnega združenja, tokrat okrepljeno z “oddelkom” Železničarskega planinskega društva Ljubljana.

V sončnem, a vetrovnem vremenu smo po razgibanem kraškem terenu s pogledi na sveže zasnežene Karnijske in Julijske Alpe ter sinje Jadransko morje prehodili dobrih 8 kilometrov poti, se na osmih točkah dodobra seznanili s položaji, razmerami in razvojem dogodkov, ki so se tod odvijali v 1. svetovni vojni, in se po trasi “normalno tirne železniške proge Dutovlje/Skopo­-Kostanjevica” vrnili na izhodišče. V nadaljevanju v besedi in slikami poročamo, kako je bilo in kako smo se imeli.

Pohodniki so se zbrali pred gasilskim domom v Kostanjevici na Krasu, kjer so jih gostoljubni domačini pogostili z bolj ali manj zdravimi napitki, ki so udeležencem ogreli prezeble ude in jim brž vrnili veselje do pohodništva. Na fotografiji so (z leve): praporščak Jože Matoš, ki je ob tej priložnosti “krstil” pohodni prapor našega združenja, ter predsednik Borut Zajec in njegova soproga Sonja, Damjan Križnik, Martina Konda, Bine Kladnik in Jože Konda.

Na prizoriščih, ki so bila tedaj bojišča, je na veliko veselje najzvestejših pohodnikov po poteh Soške fronte “komando” prevzel Mitja Močnik (na sliki v ospredju z megafonom), izvrsten poznavalec dogodkov, ki so se tod odvijali v tistih časih. S preprostimi, a tehtnimi opisi je vzbudil pozornost pohodnikov, ki so z odobravanjem sprejemali njegove besede in postajali čedalje bolj ponosni na naše prednike, ki so se borili na teh tleh.

V nadaljevanju nas je pot pripeljala do treh kraških jam – Lojzove, Klobasje in Krompirjeve -, ki smo si jih ogledali v spremstvu predstavnika Jamarskega kluba Temnica. Že zaradi imena nas je prevzela zlasti Klobasja, ki je zelo razvejana in je omogočala idealno prevetravanje za sušenje mesa. Tako se je znova pokazalo, da iznajdljivosti domorodcev ni para, oziroma da jim je tudi v natežjih časih težko priti do živega.

Po jamah smo si privoščili krajši oddih in malico. S slastnimi pečenicami so se (kot že kdaj prej!) spet izkazali člani OZSČ Hrastnik. To je bil tudi čas za prijetno druženje, saj s(m)o se našli številni, ki s(m)o služili vojsko v istih krajih ali nadaljevali kariero v enotah, kamor s(m)o bili “prekomandirani”. Takole (na sliki) so se pod praporom društva Bilećanci Slovenija našli možje, ki so se kalili v Bileći (med njimi tudi general Alojz Steiner in brigadir Martin Jugovec).

Po predstavitvi vasi Temnica ter vojaških grobov na civilnem pokopališču smo pohod zaokrožili v Kostanjevici. Tam smo se vkrcali v vozila in se odpeljali do vojašnice v Ajševici, kjer nas je čakala zaslužena nagrada – okusen vojaški pasulj s klobaso, za poslastico pa še imeniten kraški pršut, ki so ga za vsakega posebej (na)rezali gostoljubni domačini. Tako smo zaključili še en dogodek, ki nam bo nedvomno ostal v lepem spominu.

Tekst: Damijan Križnik

Foto: D. K. in mimoidoči