V okviru izvajanja programa dela za leto 2015 smo realizirali to ekskurzijo v Maribor. Pripravo sva izvedla s polk. v pok. Borisom Požekom v ponedeljek, 19. oktobra 2015, ki je uporabil stara poznanstva za boljšo pripravo tega dne. V kadetnici in v vojašnici so naju prijazno sprejeli, kljub napetosti, ki se je tega dne že počasi stopnjevala zaradi vedno hujše begunsko-imigrantske krize, ki se je že kazala v obrisih, ki bodo v naslednjih dneh zahtevali angažiranje brigade.
Obisk Centra vojaških šol je pripravil pribočnik poveljnika, major Borut Vitek, za obisk brigade v vojašnici Generala Maistra, ki je neposredno ob objektu »Kadetnice« pa je pri pripravi največ prispeval ppk. Vekoslav Jurčan. Med pripravo tekom ponedeljkovega dopoldneva naju je pozdravil tudi poveljnik 72. brigade, brigadir Franc Koračin in nama zagotovil, da nas bodo kljub grozeči krizi in angažiranju brigade z begunci v petek kljub temu dejstvu, sprejeli.
Tako smo se v petek zjutraj izpred hale Tivoli odpeljali proti Mariboru. Pričakovali smo relativno dobro udeležbo, vsaj 40 udeležencev, dejansko se jih je do roka prijavilo le 18, vendar sva se z Borisom odločila, da ekskurzijo izvedemo za vsako ceno. Dejansko se nas je na parkirišču v Tivoliju ob 7. uri zjutraj vkrcalo le 12, naš član, sicer na funkciji predsednika sindikata vojakov, Gvido Novak, pa nas je pričakal kar na parkirišču Kadetnice. Relativno majhna udeležba pa se je pozneje pokazala za zelo koristno, ker so tako majhni skupini lahko pokazali mnogo več, kot če bi nas bilo preko 40, kot običajno.
Najprej smo spoznali bogato zgodovino stavbe, ki je bila zgrajena v 60-tih letih 19. stoletja, seveda še v času Avstro-ogrske monarhije. V bistvu je v svoji dolgi življenjski dobi dobro služila svojemu namenu, to je šolanju oficirjev. Seveda je v toku časa opravila tudi druge funkcije, v njej je bila tudi bolnišnica za ranjence iz vojne v Bosni v drugi polovici 19. stoletja, bila je kasarna za zasedbene sile v 2. svetovni vojni (odtod so bile med drugim vodene nemške operacije proti XIV. diviziji na Štajerskem).
Po letu 1945 je seveda služila potrebam JLA, po osamosvojitvi pa je v letih 2003 – 2009 doživela popolno prenovo, investiranih je bilo preko 70 mil. EUR in danes je zgleden objekt, kjer je nameščen Center vojaških šol Slovenske vojske. Vse šolanje kadrov raznih rangov se opravlja tukaj ali v njeni neposredni bližini. V pritličnih prostorih delno, večinoma pa v kletnih prostorih je nameščen Vojaški muzej, ki zajema in predstavlja vse vojne dogodke iz prej obravnavanega obdobja življenja te stavbe.
Namestnik pov. pk. Zanoškar nam je predstavil organizacijo vojaških šol Slovenske vojske z zanimivim prikazom današnje stopnje razvoja zagotavljanja potrebne izobrazbe našim vojaškim kadrom. Praktično se vse šolanje vrši tu v Mariboru, razen velik del praktičnega pouka – osnovnega vojaškega izobraževanja na terenu, ki se izvaja v Vipavi. V Ljubljani je nameščena le Centralna vojaška knjižnica.
Po dobrem kosilu v restavraciji vojašnice nam je glavni kadrovik 72. brigade v spominski sobi brigade predstavil zgodovino te enote s posebnim poudarkom na sedanji sestavi in organizaciji. Predstavil nam je poslanstvo brigade na področju njene odgovornosti, to je kompleten severo-vzhodni del Republike Slovenije. Kompleten sestav brigade, razen tistega dela, ki je na misiji na Kosovu, od torka zvečer angažiran v asistenci reševanja begunske problematike, zato smo poveljnika samo slučajno srečali, ko je spremljal ministrico za obrambo na povratku z inšpekcije na obmejnem prehodu Šentilj. Obiskali smo tudi dežurno sobo, kjer 10 častnic in častnikov usmerja vse aktivnosti pripadnikov te brigade v aktivnostih za obvladovanje krize z imigranti, katerih število se dnevno eksponencialno povečuje. Tako smo se znašli v vrtincu dogodkov v vojašnici , ki jih povzroča ta kriza. Vsem pripadnikom so ukinjeni dopusti in mehanizirana sredstva so vsa na terenu. Tako nismo imeli prilike videti niti enega Svaruna (»Patrije«), niti drugih bojnih vozil, vse je od ponedeljka, ko sva bila z Borisom na poveljniški pripravi ekskurzije, do petka odšlo na teren.
Tako smo naš obisk šolska baze Slovenske vojske in baze 72. brigade bili prisiljeni zaključiti eno uro pred planom. Nič nismo bili razočarani, temveč veseli, da smo bili priča vrvežu v bazi, kakršnega povzroči samo neposredna aktivnost enote. Častniki in vojaki te enote so v teh dneh prisiljeni ukvarjati se z zadevami, za katere niso nikoli trenirali, toda častno in z veliko volje opravljajo zaupane jim naloge.
Tako je ta strokovno-vojaška ekskurzija v popolnosti dosegla svoj namen.
Poroča: Borut Zajec
