Strokovno – vojaško – spominska ekskurzija OZSČ Ljubljana v Kobarid

Posvečena 97- obletnici 12. ofenzivi na Soški fronti, imenovani tudi “tolminska”. Zato ekskurzija prav na ta dan. Čeprav obletnica ni okrogla. Pomembna je ta, zadnja ofenziva na tem prizorišču, imenovana 12. Gredo po vrsti, ne glede, kdo jih je začel. Kdor od nas je poslušal predavanje profesorjev dr. Beblerja in dr. Žabkarja spomladi letos o tej vojni, mu je enostavno ugotoviti, kako je sploh prišlo do tako imenovane “soške fronte” in kakšni so bili cilji Italijanov na eni strani pred začetkom, in avstro-ogrske vojske z izdatno podporo zaveznika: nemške vrhovne komande ob planiranemu preboju te frontne črte, ki se že tri leta ni pomembno premaknila. Vsekakor so si Italijani vsa leta od 1915 naprej do oktobra 1917 prizadevali prodreti v smeri postojnskih vrat in Ljubljane ter naprej do Dunaja, seveda s prvim vmesnim ciljem – osvojiti Trst.

Osvojitev Trsta je bil cilj od maja 1915 dalje, takoj po vstopu Italije v vojno, na strani zaveznikov proti Avstro – Ogrski. Vse to in še več, velik del jugo-zahodnega dela današnje Slovenije skoraj do Ljubljane, velik del Dalmacije, vso slovensko Primorsko in Istro jim je to uspelo pozneje po koncu vojne pridobiti s krivičnim Rapalskim sporazumom po končani 1. svet. vojni. V tkzv. 6. ofenzivi so v avgustu 1916 uspeli na Soči napraviti mostišče in zavzeti Gorico. Potem se je statična vojna vlekla vse do 11. soške bitke (začetek v avgustu 1917) in ki se je odvila na ozkem delu fronte med Gorico in morsko obalo pri Devinu. Takrat je 50 pehotnih divizij s podporo 5000 topov pod vodstvom generala Cadorne z zelo velikimi izgubami prebilo obrambne aystro-ogrske frontne linije in uspelo jim je zavzeti Banjško planoto. Avstro-ogrske sile, razmeščene med Gorico in Devinom pod poveljstvom znanega generala Borojeviča, si še niso opomogle po 11. ofenzivi. V začetku septembra 1917 se je general Cadorna začel pripravljati na 12. ofenzivo, s katerim bi končno verjetno uspelo zavzeti ne samo Trst ampak prodreti kot rečeno vse do Ljubljane in naprej. Avstrijci so ugotovili, da to pot ne bodo mogli Italijanom sami preprečiti prodor naprej in, da bo tem na koncu uspelo prebiti frontno črto. Zato so zaprosili za pomoč Nemce. Nemška Vrhovna komanda je kljub izjemnim težavam v Flandriji in okoli Verduna v tem obdobju vojne poslala pomoč, pod pogojem, da prevzamejo tudi poveljevanje v pred stoječi ofenzivi. Skupaj so formirali 14. armado . V tej armadi so potem Nemci odigrali ključno vlogo, predvsem »wiirtemberški bataljon gorskih lovcev«, ki se je pridružil aystro-ogrskim enotam. Ob Soči, vemo, je bila le dolgo vojna v rovih, statična vojna, ki je v 12. ofenzivi, s prevladujočo vlogo na pomoč poslanih nemških enot, je statična vojna v tej ofenzivi spremenila dotedanji karakter in postala maneverska.

V petek, 24. oktobra 2014 smo videli doline in gorsko ozemlje , kjer se je začela in uspešno nadaljevala 12. ofenziva, do zavzetja ključnih točk, celotnega grebena Kolovrata, posebej kote 1114, vasi Livek in zavzetja obrambnih položajev na Matajurju. Po zavzetju teh točk, je začela italijanska obramba razpadati in bitka se je nadaljevala z umikom italijanske vojske neurejeno in brezglavo do reke Piave v furlanijski ravnini, skoraj do Benetk. Na tej reki so napredovanje in lov na Italijane ustavili šele zavezniki, kombinirane angleško-francoske enote. 

Detajle vsega tega dogajanja smo videli v muzeju v Kobaridu. Ko smo prispeli tja, nas je pot najprej vodila v znani kobariški muzej. Tam nam je g. Šerbec,direktor tega muzeja, osebno predstavil eksponate po najbolj pomembnih točkah. Slikovito in podprto nam je orisal takratno situacijo na bojišču in razvoj dogodkov. Posebej nam je na koncu uro in pol trajajoče predstavitve pokazal kako je prišlo do znanega italijanskega pregovora: “Zgodil se mi je Kobarid.” (“A me sucede it Caporeto.”); simbolni izrek za vsakega Italijana, ko se mu je pripetilo kaj zelo hudega in neprijetnega. Obisk muzeja je bil voden na visokem strokovnem nivoju. 

Kobarid
Direktor Šerbec – uvod
Med razlago
Kostnica italijanskih padlih vojakov
Udeleženci pred kostnico
Zahvala direktorju Šerbcu za odlično vodenje
Izročitev zastavic OZSČ
Direktor Šerbec prejme zastavico ZSČ OZ Ljubljana
Pogled v dolino v smeri napada 12. ofenzive
Povratek s kostnice
Udeleženci na glavnem trgu v Kobaridu
Gegorčič o svojem predniku Simonu Gregorčiču
Vlado Dejan iz vodilne skupine z g. Gregorčičem
Alojz Dimnik in Damjan Križnik, v ozadju Janez Presl
Spominska plošča
Portret pesnika
Ekipa v županovem gostišču Konfina Robiču