Zjutraj smo se zbrali na parkirišču pred Linhartovo 13 v Ljubljani in se odpeljali proti Komnu.
Okoli 9 ure smo prispeli v Komen in po jutranji okrepčitvi in pozdravnem govoru župana občine Komen, g. Danijela Božiča, smo se odpravili na pot, ki nas je vodila do cerkve sv. Tilna, vojaškega pokopališča ter po trasi vojaške železnice. Po poteh nas je vodil Mitja Močnik.
Vas Sveto in cerkev sv. Tilna
Pot nas je vodila v vas Sveto. Vas Sveto je ena največjih vasi v okolici Komna, sestavljena je iz več gručastih delov in je poznana po dobro ohranjenih primerih kraškega ljudskega stavbarstva.
Cerkev sv. Tilena v centru vasi, imenovanem Briteh, izvira iz 16. stoletja in spada med najpomembnejše spomenike slovenskega sakralnega stavbarstva. Ima edinstveno osmerokotno glavno ladjo, ki so jo zgradili leta 1576 in pokrili z ostrešjem v obliki dežnika. Notranjost cerkve je bila izoblikovana v obdobju baroka, ko so zgradbo dopolnili s prezbiterijem in so bili dokončani oltarji.
Ob cerkvi raste mogočna petstoletna lipa, pod katero so se domačini zbirali in reševali skupne probleme. Nasproti lipe je vaški vodnjak oziroma štirna, iz katere so se nekdaj oskrbovali z vodo.
Zaradi strahot, ki so se dogajale v cerkvi se že več kot 100 let noben par ni poročil v cerkvi, ker naj bi se takemu paru zgodilo kaj strašnega.
Vojaško pokopališče
Med vojno so v cerkvi uredili vojaško poljsko bolnišnico Sveto, če pa nekomu ni bilo pomoči, so ga prepeljali v podolgovato dolino poleg cerkve. Na vojaškem pokopališču so pokopani vojaki avstroogrske vojske, umrli v bojih na soški fronti v letih 1915 do 1917. Po podatkih dunajskega arhiva so bili pokopani 5103 vojaki pretežno madžarske narodnosti, ki so umrli v vojaški poljski bolnišnici v Svetem. Na koncu doline se dviguje nenavadno visok obelisk. Medtem ko so spomenike na drugih pokopališčih postavljali za časa vojne, so tukajšnjega po pričevanju napisa na hrbtni strani postavili v 20-ih letih 20. stoletja. Na njegovem pročelju naznanja tabla: postavili so ga častniki in moštvo bolnišnice pod poveljstvom dr. Józsefa Pfanna v spomin herojev, ki so umrli v Vojaški bolnišnici št. 1 Društva madžarskega Rdečega križa.
Tukaj so grobovi v isti višini z zemljo, s površine se dviguje le njihov kamniti okvir. Nekateri posamični nagrobni spomeniki so še na izvirnem mestu, ostale so postavili k ograji.
Vojaška železnica med 1. svetovno vojno na Krasu
Za dnevno oskrbovanje svojega vojaštva je bilo potrebno prepeljati zelo velike količine hrane, streliva, vojaškega in drugega materiala. Ravno tako je bilo treba s prvih bojnih črt v zaledje prepeljati ranjene vojake. Zaradi vsega tega je avstroogrska vojska med prvo svetovno vojno zgradila kar nekaj vojaških oskrbovalnih železnic na Krasu.
Normalnotirno železniško progo med Dutovljami in Kostanjevico je za oskrbo severnega kraškega bojišča zgradila avstroogrska vojska med avgustom in oktobrom 1915. Gradnjo je opravila 35. cesarska in kraljeva železniška četa s pomočjo več oddelkov vojnih ujetnikov. Od proge Gorica – Trst se je odcepila pri železniški postaji Dutovlje in je v dolžini 22 km vodila mimio Gabrovice, Komna, Svetega, Lipe, Temnice in Novela do Kostanjevice. Od jeseni 1916, ko so Italijani prodrli do Kostanjevice, so vlaki vozili le do Komna, izjemoma do Temnice. Po avstroogrskem preboju fronte jeseni 1917 proge niso več potrebovali in so jo postopoma razdrli. Vlaki, ki so vozili po tej progi, so bili zelo zanimivi. Imenovali so se »B-Zug«. Skonstruiral jih je nemški konstruktor ferdinand Porsche. Njihova posebnost je bila ta, da je lokomotiva lahko samo vlekla vagone, ni jih pa mogla potiskati oziroma voziti vzvratno, zato so na treh mestih zgradili tri zanke, kjer je lahko vlak obrnil in zapeljal nazaj proti Dutovljam.
Okoli 13 ure smo zaključili s približno 10 kilometrskim pohodom in smo se po nagovoru odpravili še na družabno srečanje v kulturni dom Komen. Po odličnem kosilu in kramljanju pa smo se počasi odpravili nazaj proti Ljubljani.
Radi bi se zahvalili OZSČ Nova Gorica za izredno dobro organiziran dogodek in SV, ki je poskrbela za naše kosilo.
Več fotografij si lahko ogledate spodaj.
